Pri izvajanju programov izobraževanja za odrasle vabimo k sodelovanju sodelavce s področja strojništva, programiranja, robotike,...

Začetki, ki segajo v leto 1959, so bili usmerjeni v izobraževanje odraslih tako na strokovnem kot na splošnem izobraževanjem. Temu so se kasneje pridružili izobraževanje mladine na področju strojništva in gospodinjstva, šola vožnje, svetovalna dejavnost, ki je nadgrajena s SPOT in e-Vem storitvami, projektno delo, splošno izobraževanje mladine v programu gimnazije ter nova dejavnost Učnega izdelovanega laboratorija. Glavni del izobraževalne dejavnosti je vezan na srednješolsko izobraževanje mladine in odraslih. Vseskozi pa smo v naše okolje za izobraževanje odraslih vnašali višje in visoke študijske programe različnih smeri ter neformalna izobraževanja.
mag. Jasmina Mihelak Zupančič, ravnateljica-direktorica

V sredo, 27.11.2019 smo slovesno obeležili 60 let delovanja Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče.

V HIŠI EVROPSKE UNIJE v Ljubljani je 9. decembra 2019 potekalo srednješolsko tekmovanje v  debati in znanju o EU. Kristina Iršič, Eva Golub in Ula Kitek so se odlično odrezale v debati; Staša Hrženjak, Maša Štante in Ana Retuznik pa v testu o znanju EU. Ekipa  Gimnazije Slovenske Konjice je pod mentorstvom mag. Aleksandre Boldin dosegla 2. mesto in nagrado: 24 dijakov bo brezplačno potovalo v Strasbourg.

Spoštovani obiskovalci dobrodelnega koncerta, zahvaljujemo se vam za vaš obisk in prispevek v dobrodelni sklad šolskega centra. Upamo, da boste koncert ohranili v lepem spominu in da je bil odlična uvertura v praznični december.

Lep zaključek koledarskega leta!

Dijaki in zaposleni ŠC

Fotografije dogodka

V ponedeljek, 4.11.2019, smo se prvič srečali vsi udeleženci mednarodnega projekta, bili smo nekoliko prestrašeni, a polni pričakovanj in vprašanj, kaj nam bo ta teden prinesel. Dijake iz Celovca smo sprejeli v Mariboru in v Mladinskem kulturnem centru Maribor smo imeli malico ter interaktivne delavnice spoznavanja. Po končanih delavnicah smo se odpravili v mesto, kjer smo gostom pokazali nekaj znamenitosti štajerske prestolnice, ustavili smo se tudi pri najstarejši vinski trti na svetu. Po ogledu mesta smo imeli nekaj prostega časa, ki ga je vsak drugače izkoristil. Po večerji smo se nato odpravili proti domu. Torkov dan je bil namenjen delavnicam. Dijaki smo se razdelili v štiri skupine in vsaka je pripravila svoj manjši projekt in ga kasneje predstavila še ostalim skupinam. Nastale so številne doživljajske zgodbe. Večer pa smo preživeli v Mladinskem centru Patriot, kjer smo imeli avstrijsko-slovenski medkulturni večer. Dijaki obeh šol smo pripravili krajšo predstavitev o svoji državi. Potem pa je bil tudi čas, da smo se posladkali s slovenskimi in avstrijskimi tradicionalnimi jedmi in se malo pozabavali. Poslušali smo slovenske in avstrijske tradicionalne pesmi, igrali namizni nogomet in se še malo bolje med sabo spoznali. Naslednji dan smo v dopoldanskem času svoje projekte predstavili še ostalim dijakom. Po kosilu pa smo se odpeljali do Term Zreč, kjer je bil čas za malo sprostitve. V četrtek smo se še skupaj malo pozabavali z različnimi igrami, nato pa izdelali še ogromen plakat, ki bo ostal za spomin na minuli teden. Po kosilu smo se nasmejanih obrazov poslovili in gostje so se počasi odpravili domov. Teden je hitro minil, a veseli smo, da se hitro spet srečamo.

Taja Verhovšek

Gimnazijci smo v prejšnjem šolskem letu prišli na idejo, da bi napisali zgodbice za otroke. Razdelili smo se v 3 skupine. Najprej je vsaka skupina napisala zgodbico, povzetke pa smo prevedli še v angleščino ter nemščino. Popestrili smo jih tudi s sličicami in z lepimi ilustracijami. Želeli smo, da so zgodbice poučne in se otroci naučijo tudi nekaj novih tujih besed. Zgodbice so nastale z namenom, da se otroci med čakanjem malo razvedrijo in mogoče pozabijo na morebitni strah, ki ga imajo pred zdravniki. Slikanice mlajše bolnike že čakajo v čakalnicah Zdravstvenega doma Slovenske Konjice.  

Mark Gračner

DSC 0682 1              DSC 0690 1

 

 

Dijaki gastronomije in turizma so se v okviru strokovnih vsebin izobraževali na Dunaju. Svoje delo v okviru turističnega spremljanja in vodenja so odlično opravili, na terensko delo in na medsebojno druženje pa jim bodo zagotovo ostali tudi lepi spomini.

Ugotovili so, da je nemogoče strniti v mozaik spominov vse, kar so doživeli in videli. Dunaj je mesto, kjer preteklost in sedanjost živita v sožitju. Povedali so, da jih je na vsakem koraku spremljal vonj po pečenih klobasah, azijskih nudlih, odlični kavi in pecivu, glas konjskih kopit, mešanica različnih jezikov in številne kavarne. Tramvaj in podzemna železnica sta bila njihov vsakdan.

Pri svojem delu so predstavili Sacher hotel, kraljevo palačo Hofburg, dvorec Schönbrunn, Hundertwasser Haus, Belvedere in druge palače, cerkve, galerije, muzeje, parke, spomenike, vstopili so v grobnico Habsburžanov ter si ogledali še številne druge kulturne in zgodovinske znamenitosti.

Svoje obveznosti so opravili tudi v prostorih turistične agencije in turistično-informacijske pisarne v starem mestnem jedru. Svoje delo so zaključili s predstavitvijo različnih zanimivosti ob Donavi.

                                                                                      Štefica Fink

V jesenskem delu šolskega leta so dijaki opravili terensko delo v SV in JV Sloveniji, saj z ogledom posameznih pokrajin dijaki najbolje spoznajo naravne in družbeno-geografske dejavnike različnih delov Slovenije in ugotavljajo njeno geografsko pestrost.

Na Goričkem so si ogledali muzej Vulkanija, grad Grad, opazovali značilnosti prekmurskih vasi, si ogledali tradicionalno prekmursko hišo, postopek izdelave glinene posode, obiskali Plečnikovo cerkev v Bogojini, po goričkih gričih pa so se popeljali s turističnim vlakcem.

V oktobru so se odpravili v Kočevje. Na orientacijskem pohodu po mestnem jedru so raziskovali, kje je kratek čas živel kaplan Franc Seliški Finžgar, kje je odraščala Ela Peroci  ali je most pri župnijski cerkvi res Karlov most. Ogledali so si zapornice na reki Rindži, Pokrajinski muzej, znane zgradbe kot so Gimnazijo, vile Kajfež, Tomitsch in Röthel, Tschinkl in Sajovčevo vilo, saj so najznačilnejši primeri secesijske arhitekture v Kočevju. Seznanili so se z delom TIC-a v Kočevju in Kočevski Reki.

Obiskali so bunker Škrilj in se zapeljali mimo Gotenice. Predstavili so Grad Kostel, značilnosti Rajhenavskega pragozda, tradicionalne jedi in pijače, zgodovino, naravne značilnosti, običaje in navade na Kočevskem, opisali so življenje ob reki Kolpi, biotsko raznovrstnost pa so spoznavali na Orlovi poti in ob Reškem jezeru.
                                                                                                       Štefica Fink

Code Week

Objavljeno v Novice

Algoritmično razmišljanje je del našega vsakdana, čeprav se večina ljudi tega sploh ne zaveda.

Na vsakem koraku nas spremljajo odločitve, za katere je potrebno deklarativno, strateško in proceduralno znanje. Če vse skupaj povežemo, lahko ugotovimo, da algoritmično razmišljamo in programiramo ves čas, vendar na drugačen način. Če vse to znanje povežemo, ugotovimo, da lahko sestavljamo tudi algoritme in programe za računalnik vsi, vendar je le del ljudi, ki programirajo za računalnik.