Naša gimnazija

Gimnazija Slovenske Konjice je zagotovo nekaj posebnega.

Skromna po številu dijakov, še revnejša po številu redno zaposlenih učiteljev, pa vendar moderna po opremljenosti, živahnih barvah učilnic, mavrici vsebin, ki jih ponuja, in bogata po zavidljivih dosežkih. Še posebej zaposlenim, ki smo doživljali njeno gradnjo, rast, naraščajoče število oddelkov in končno neskončno hiter utrip srca ob prvih in naslednjih maturantih. Postajala je vedno bolj naša in mi smo postajali odvisni od njenega žara, lepote uspehov, zgodb, obrazov ..., vtisnila se nam je v srce. Zdaj je ne damo. (Katja Premru Kampuš)

Znanje je zaklad, ki venomer spremlja svojega lastnika.Kitajski pregovor

NEKDANJI DIJAKI O GIMNAZIJI SLOVENSKE KONJICE

Anja StrmsekAnja Strmšek
Indija, Mumbai ... slavnostna prireditev 19. mednarodne biološke olimpijade – srednješolskega tekmovanja, na katerem sodelujejo najboljši biologi sveta ... Dan D – sem sprejeta na medicino? Klic iz Slovenije: »Anja, zlata si!« Veselja se ni dalo skriti. S sotekmovalci z vsega sveta smo ob zvokih slovenske glasbe plesali še dolgo v noč. Nepozabno. Takšen je bil moj konec začetka. Čudovit konec – kot tudi vsa štiri gimnazijska leta. Sedaj sem ponosna bivša dijakinja Gimnazije Slovenske Konjice, ki uspešno zaključujem 6. letnik Medicinske fakultete v Ljubljani. Ko pogledam nazaj, ugotavljam, da je izobraževanje v manjši skupnosti velik privilegij, saj lahko vsak prejme toliko pozornosti in spodbude, kolikor je potrebuje. Zame je bilo to ključno v teh ''ranljivih'' srednješolskih letih. Danes bi bila moja odločitev enaka.


 

Tadej PodgrajSekTadej Podgrajšek
Kot nekdanjemu dijaku Gimnazije Slovenske Konjice, kasneje študentu ekonomije in prava, mi je uspelo z le 22 leti zasesti visoko mesto v na novo ustanovljenem mednarodnem podjetju. Izjemno sem si želel stopati po poteh uspešnih ekonomistov, pravnikov ter poslovnežev in uspelo mi je. Vse lastnosti, ki so potrebne za uspešno delovanje na teh področjih, sem razvil in pridobil v času obiskovanja Gimnazije po zaslugi nekdanjih profesorjev in mentorjev. Nikoli ne bom pozabil, ko mi je razrednik v 3. letniku povedal misel, ki se je glasila nekako takole: »Dober prodajalec je tisti, ki lahko proda pohorski granit (kamen) Arabcem ter Gorenjev hladilnik Eskimom.« Kot vodjo prodaje me ta misel še danes spodbuja pri iskanju rešitev.


 

Aljaz BergincAljaž Berginc
Za Gimnazijo Slovenske Konjice bi se še enkrat odločil, ker mislim, da ponuja veliko možnosti za uspešno prihodnost. Odpira vrata v svet znanosti, širi obzorja in daje splošno predstavo o svetu. Profesorji imajo pošten odnos do dijakov, zato smo še z večjim veseljem redno obiskovali pouk. Hkrati smo se zabavali, družili in sklepali prijateljstva. Vedno sem bil navdušen nad matematiko in iz gole radovednosti sem se preizkusil v pomnjenju števila π. Svojo prvo naučeno stotico decimalk števila π sem zrecitiral v 3. letniku, ko smo s sošolci čakali na malico. Ob koncu šolanja na Gimnaziji sem obvladal že 1000 decimalk. V lanskem letu sem postavil celo slovenski rekord, ki se v tem trenutku ustavi pri 1111. decimalki.

 

 


Alijana Pintar

 

Alijana Pintar
Pot me je vodila na Gimnazijo Slovenske Konjice – čas pridobivanja kvalitetnega znanja, druženja in kovanja dobrih idej, od tam pa na Ekonomsko-poslovno fakulteto UM, kjer zaključujem magistrski študij Mednarodne poslovne ekonomije. Že osvojena znanja v času gimnazijskih let so pripomogla, da lahko danes opravljam delo prodekanke za študentska vprašanja EPF. To je pravzaprav najvišja funkcija, ki jo študent na fakulteti lahko doseže, pomeni, da vodim študentski svet, kjer se dnevno srečujemo z organizacijo različnih dogodkov in skrbimo za kvalitetno izobraževanje. Poleg tega sem ena izmed štirih študentov v Sloveniji, ki pod okriljem Študentske organizacije Slovenije poskrbimo, da se dvakrat letno izvede odmevna krvodajalska akcija »Častim 1/2 litra«, hkrati pa delovne izkušnje nabiram še v pisarni za upravljanje z nepremičninami.


 

Filip MlinsekFilip Mlinšek
Vsakokrat, ko se sprehodim mimo našega, konjiškega hrama učenosti, se nasmejim in pomislim na te dobre, najstniške, srednješolske dni. Žal mi športna pot alpskega smučarja ni dovoljevala obiska prav sleherne učne ure, vendar kljub vsem tekmovanjem, treningom in potovanjem šolanja nikoli nisem postavil na stranski tir. Danes sem lahko hvaležen za vztrajnost, saj imam poleg vseh ostalih slalomskih diplom iz državnih prvenstev tudi tisto najpomembnejšo, dosegel sem naziv (UNI) dipl. inž. in nadaljujem z izobraževanjem. Vse najboljše Gimnazija, še na mnogo uspešnih rodov konjiških gimnazijcev!